Content and language integrated learning

Vsebinsko in jezikovno integrirano učenje

Citat Leonarda Orbana (2008): »Potrebujemo dva ali več jezikov, da se zavedamo, da imamo enega …«

V sodobnem pogledu 21. stoletja smo se znašli v svetu, kjer je prepletenost jezikov in jezikovnih ravni vsakdan: svet postaja vedno bolj obvladljiv s svetovnimi jeziki, vedno bolj postaja norma obvladati poleg maternega še vsaj 2 tuja jezika, dostop do tujih jezikov ali tuje literature je vedno večji in svobodnejši.

Praviloma učenje tujega jezika poteka pri ločenih učnih ur, kjer usvajamo tuji jezik kot celoten sistem. Spoznavamo besedni zaklad, jezikovne zveze, slovnico, kulturo ciljnega jezika, ipd. Poučevanje tujega jezika je samo po sebi medpredmetno, saj zajema celoten pojav tujega jezika in ne le slovnično in govorno plat jezika, temveč tudi jezikovni sistem ciljnega jezika od uporabe do kulture ciljnega jezika. Načeloma je ta pot primerna za obvladanje tujega jezika. Določene metode pa nam omogočajo, da tuj jezik spoznavamo in ga predvsem sprejemamo povsem nezavedno in v drugačnih kontekstih. Takšno možnost nam ponuja metoda CLIL.

V osnovi gre za poučevanje učnega predmeta preko jezika, ki ga ponavadi ne uporabljamo, torej tujega jezika. To je lahko tudi pouk zgodovine v angleškem jeziku. Gre za metodo, ki temelji na raziskavah načina učenja različnih vsebin in predmetov in novemu pristopu z uporabo novega elementa – tujega jezika. Tuji jezik v tem primeru postane učno in komunikacijsko orodje in ni več predmet obravnave. Tako postane poučevanje in učenje kognitivna in lingvistična socializacija učencev.

CLIL lahko izvajamo na različnih nivojih od prvega razreda osnovne šole do konca srednješolske ravni. Izvajalci so lahko učitelji, ki so strokovnjaki na svojem področju in so ponavadi bilingualni govorci jezikov ali imajo dva materna jezika. Najpogosteje pa nastaja poučevanje na osnovi CLIL v sodelovanju strokovnih učiteljev z učitelji tujega jezika.

Osnovni cilj je, da si učenec pridobiva novo znanje ali utrjuje svoje znanje v predmetu (ki ni jezik) in to v zanj neobičajnem oz. tujem jeziku. Metode in pristopi so vezani na predmetno področje, na katerem takšno obliko poučevanja izvajamo. Še vedno se v bistvu učimo jezik, a ne zavedno. Učenje tujega jezika se zaradi tega izraža v treh novih funkcijah: jezik, ki se ga učimo, jezik, ki ga uporabljamo za učenje, jezik, ki se ga učimo skozi učenje. Povezuje se vsebina, dojemanje, komunikacija in kultura, kar je osnova pedagogike CLIL.

Prednosti metode CLIL:

– gradi interkulturno znanje in razumevanje,

– razvija interkulturne komunikacijske zmožnosti,

– izboljšuje jezikovno kompetenco in ustne komunikacijske spretnosti,

– razvija interes in vedenje za večjezičnost,

– ponuja priložnosti za pridobivanje vsebine skozi različne perspektive,

– učencem dovoljuje več stika s ciljnim jezikom,

– ni potrebnih dodatnih učnih ur,

– dopolnjuje druge predmete, namesto da bi tekmovala z njimi,

– spodbuja raznolikost metod in oblik dela v razredu,

– povečuje učenčevo motivacijo in zaupanje v oboje – v jezik in v predmet, ki se ga uči.

Kako praktično poteka pouk?

Pouk poteka izključno v tujem jeziku, ki ga izvaja učitelj tujega jezika. Prisoten je tudi učitelj predmeta oz. razredni učitelj, vendar le kot opora učencem in ne kot prevajalec. Tudi, če učenci sprašujejo, dopolnjujejo, učitelj tujega jezika obravnava vsebino in dejavnosti samo v tujem jeziku, ne glede na komunikacijo učencev. Jezik postaja le orodje za poučevanje. Tak pouk poteka v kratkih enotah. Nujno pa je tesno sodelovanje obeh učiteljev v fazi priprave.

Poučevanje po metodi CLIL na OŠ F. Prešerna v Črenšovcih

Učenje tujega jezika po metodi CLIL uvajamo na Osnovni šoli Franceta Prešerna Črenšovci od šolskega leta 2011/2012 naprej. V prvem šolskem letu smo poskusno uvedli pouk v 2. razredu. V letu 2012/2013 pa smo pouk razširili na vse oddelke od 1. do 5. razreda, torej od 6. do 11. leta starosti. V pouk so vključeni vsi učenci omenjenih razredov S poukom po metodi CLIL se učenci srečujejo na različnih predmetnih področjih rednega pouka od matematike, slovenščine, naravoslovja, družboslovja do tehnike, športa in umetnosti. Pouk CLIL izvajamo v nemškem jeziku.

Vodilo za drugačne oblike poučevanja tujega jezika nam je bila potreba po obvladovanju tujega jezika za prihodnost. K temu nas poziva tudi SEJO (Skupni evropski jezikovni okvir), ki navaja vrsto razlogov in možnosti obvladanja tujega jezika. Predvideva celo obvladovanje dveh tujih jezikov poleg maternega jezika. Regija, v kateri leži naša šola, je v zgodovinskem in geografskem pogledu na stičišču mnogih kultur in jezikov. Posebej perspektiven je pri tem nemški jezik, saj je meja do Avstrije zelo blizu. Nenazadnje si prizadevamo za vzpostavitev lažje mobilnosti kasnejših dijakov, študentov in zaposlenih v Evropi.

Učenje jezika po metodi CLIL pomeni, da ne učimo neposredno jezika, temveč uporabljamo jezik predvsem kot komunikacijsko sredstvo. Na naši šoli izvajamo uro pouka po metodi CLIL enkrat tedensko in se dotaknemo vseh predmetnih področij. Predmet in vsebino določamo vsak teden na novo. Učenci se na stalno uporabo tujega jezika pri nejezikovnem pouku odzivajo zelo pozitivno. Ugotavljamo, da jim jezik ne dela težav in ga ne obravnavajo kot učno snov, temveč kot pravo komunikacijsko sredstvo. Usmerjeni so v vsebine nejezikovnega predmeta in jim jezik služi kot komunikacijsko sredstvo. Učenci z veseljem tuj jezik uporabljajo tudi izven pouka, ko se z učiteljem jezika srečujejo na hodniku, na šolskem dvorišču in na cesti. Besedni zaklad učencev se hitro širi, predvsem nezavedno. Intenzivno razvijajo sposobnost slušnega razumevanja. Na nivoju prvih razredov osnovne šole še ne pisnega sporočanja, vendar že določeno mero govornega sporočanja. S tem se nižajo ovire in manjšajo strahovi, ki pri učencih nastajajo, ko jezik postane učna snov. Pri pouku vedno tesno sodelujeta razredni učitelj in učitelj tujega jezika, ki pouk izvaja.

Primer pouka po metodi CLIL smo v šolskem letu 2012/2013 predstavili na 6. mednarodnem strokovnem pedagoškem simpoziju na Osnovni šoli Franceta Prešerna Črenšovci, ki je potekal od 15. do 16. februarja 2013. Predstavili smo učno uro matematike v 3. razredu. Pri pouku so sodelovali učenci razreda in učitelja Karmen Zadravec in Tomi Bušinoski.