Osnovna šola Franceta Prešerna Črenšovci

Otroci s posebnimi potrebami

Po Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (UL RS št. 54/2000), so otroci s posebnimi potrebami:

  • OTROCI Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU,
  • SLEPI IN SLABOVIDNI OTROCI,
  • GLUHI IN NAGLUŠNI,
  • OTROCI Z GOVORNO-JEZIKOVNIMI MOTNJAMI,
  • GIBALNO OVIRANI OTROCI,
  • DOLGOTRAJNO BOLNI OTROCI,
  • OTROCI S PRIMANJKLJAJI NA POSAMEZNIH PODROČJIH UČENJA,
  • OTROCI S ČUSTVENO VEDENJSKIMI MOTNJAMI,
  • NADARJENI UČENCI.

 

Otrokom s posebnimi potrebami se mora glede na vrsto in stopnjo primanjkljaja prilagoditi organizacija, način preverjanja in ocenjevanja znanja, napredovanje in časovna razporeditev pouka ter zagotoviti dodatna strokovna pomoč.

 

 

USMERJANJE IN POSTOPEK USMERJANJA

Usmerjanje je ugotavljanje primanjkljajev, ovir in motenj, ugotavljanje potreb po prilagoditvah in strokovni pomoči, umerjanje v ustrezen program vzgoje in izobraževanja in določitev vrste in obseg prilagoditev in strokovne pomoči.

Začetek postopka o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami lahko sprožijo starši ali zakoniti zastopniki in tudi šola/vrtec po uradni dolžnosti, kadar ocenijo, da je za otroka  usmeritev potrebna,  pa se starši s tem ne strinjajo.Če se postopek začne po uradni dolžnosti uradna oseba zahteva od komisije predhodno mnenje. Tega komisija pripravi po proučitvi predloga in poročila o otroku. Po prejemu predhodnega mnenja začne postopek usmerjanja po uradni dolžnosti ali pa ga zavrne. O vsem obvesti predlagatelja.

Za postopek usmerjanja sta pomembna 2 pravilnika:

  • Pravilnik o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje strok s posebnimi potrebami ter o kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj (Ur. l. RS št. 54/2003, s spremembami in dopolnitvami) ter
  • Pravilnik o postopku umerjanja otrok s posebnimi potrebami (Ur.l. RS št. 54/2003).

 

 

DODATNA STOKOVNA POMOČ – DSP

Je sestavni del vzgojno-izobraževalnih programov s prilagojenim izvajanjem in DSP. DSP ima 2 funkciji: pomoč pri premagovanju primanjkljajev, ovir in motenj (rehabilitacijsko funkcijo) in kot učna pomoč (funkcija pomoči pri učenju).

Rehabilitacijska funkcija zajema:

  • Reedukacijo (vzpodbujanje in razvijanje procesov in funkcij. Otroku, ki slabo govori je treba govor razviti, slabovidnega pripraviti, da bo razvijal funkcionalni vid… naučiti jih je potrebno uporabljati podporne tehnike in pripomočke ter razviti strategije učenja)
  • Kompenzacijo (otroka naučimo določene funkcije, procese in naloge, ki jih zaradi motenj ali ovir ne morejo opravljati v celoti, z nadomeščanjem pripomočkov, tehnik in metod. Npr. slepega naučiti uspešno uporabljati druga čutila –voh, tip, okus…)
  • Rehabilitacijo (pripraviti otroka do tega, da bo zmogel sprejeti samega sebe v svoji realnosti in se naučiti živeti s svojimi ovirami in omejitvami ter organizirati svoje življenje v skladu s svojim zmožnostmi).

To pomoč nudijo strokovnjaki (pedagogi, specialni pedagogi, socialni pedagogi, inkluzivni pedagogi, psihologi, pedopsihiatri, logopedi, učitelji…)

Didaktična funkcija DSP: pomeni zagotavljanje pomoči pri učenju. Ugotoviti je potrebno po kateri poti ter s kakšnimi prilagoditvami in pripomočki se posameznik najbolje uči. Prilagodimo mu metode dela. To nudi učitelj.

Timsko delo je pogoj za uspešno delo in napredovanje otroka. Rehabilitacijski del je nujen v nižjih razredih OŠ. Tedaj je treba postaviti temelje in usposobiti otroka za funkcioniranje v učno-vzgojnem procesu.

DSP se izvaja v oddelku ali izven njega, individualno na različne načine in v različnih oblikah.

OTROCI S POSEBNIMI POTREBAMI IN NJIHOVE ZNAČILNOSTI

Skip to content