Osnovna šola Franceta Prešerna Črenšovci

Kodeks ravnanja javnih uslužbencev

KODEKS RAVNANJA JAVNIH USLUŽBENCEV

Na podlagi Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev (UI. RS 8/20019 je ravnateljica zavoda mag. Marija Horvat po seznanitvi vseh javnih uslužbencev zaposlenih pri delodajalcu na dan 31. 8. 2010, na seji zbora delavcev dne 31. 8. 2010, sprejela naslednji

 

Kodeks ravnanja javnih uslužbencev

 v OŠ Franceta Prešerna Črenšovci in enoti vrtca.

 

Ravnatelj zavoda je dolžan seznaniti javnega uslužbenca z določbami tega kodeksa. Ta kodeks ravnanj javnih uslužbencev v OŠ Franceta Prešerna Črenšovci in enote vrtca Črenšovci je sestavni del načel opravljanja javnih nalog v javnem zavodu od trenutka, ko javni uslužbenec potrdi, da je bil z njim seznanjen. Vsak javni  uslužbenec je dolžan storiti vse potrebno, da se ravna po določbah tega kodeksa.

 

Ta kodeks ravnanja javnih  uslužbencev se po sprejetju izobesi na oglasno desko zavoda in prične veljati osmi dan po njegovi objavi.

 

Namen kodeksa

Namen tega kodeksa je opredeliti načela opravljanja javnih nalog, po katerih se morajo ravnati javni uslužbenci zavoda. Kodeks je tudi pripomoček javnim uslužbencem zavoda za uresničevanje teh načel. Prav tako je namenjen seznanitvi javnosti z ravnanjem, ki ga le-ta ima pravico pričakovati od javnih uslužbencev.

 

Načelna ravnanja javnega uslužbenca

  • Javni uslužbenec mora opravljati javne naloge na podlagi in v mejah ustave, zakonov in podzakonskih predpisov častno in v mejah tega kodeksa ter spoštovanja človekovega dostojanstva;
  • Javni uslužbenec mora biti lojalen do delodajalca, pri katerem opravlja javne naloge;
  • Od javnega uslužbenca se pričakuje, da opravlja naloge strokovno, vestno, nepristransko in kakovostno, pri tem pa upošteva le javni interes in konkretne okoliščine primera;
  • Javni uslužbenec mora biti spoštljiv do vseh, s katerimi sodeluje pri svojem delu, še posebej z udeleženci vzgojno-izobraževalnega dela;
  • Pri opravljanju javnih nalog javni uslužbenec ne sme ravnati samovoljno ali v škodo drugih;
  • Javni uslužbenec ne sme dovoliti, da je pri opravljanju javnih nalog njegov zasebni interes v nasprotju z njegovimi pooblastili;
  • Odgovoren je, da se izogiba vsakemu nasprotju interesov, bodisi da je to nasprotje resnično ali možno;
  • Javni uslužbenec ne sme izkoriščati svojega položaja za svoj zasebni interes;
  • S primernim upoštevanjem pravice do dostopa do uradnih informacij je javni uslužbenec dolžan, da ustrezno in z vso potrebno zaupnostjo obravnava vse informacije in dokumente, ki jih je pridobil med zaposlitvijo in v zvezi s svojim delom, za kar ga zavezujejo predpisi na področju vzgoje in izobraževanja ter na področju varovanja osebnih podatkov.

 

Prijava nezakonitega ravnanja

  • Javni uslužbenec, ki meni, da se od njega zahteva ravnanje, ki je nezakonito, nepravilno ali neetično in pri katerem gre za delovanje, ki ni v skladu s tem kodeksom, mora to prijaviti oziroma o tem obvestiti ravnatelja zavoda;
  • Javni uslužbenec, ki je karkoli od navedenega prijavil v skladu z zakonom in meni, da odziv ni sorazmeren z njegovo skrbjo, lahko zadevo pisno prijavi predstojniku ustreznega organa, na inšpektorat za dela;
  • Javni uslužbenec mora pristojnim organom prijaviti vsak dokaz, navedbo ali sum nezakonitega ali kaznivega dejanja v zvezi z opravljanjem javnih nalog, za katere je izvedel med zaposlitvijo ali v zvezi z njo. Preiskavo o prijavljenih dejstvih opravijo pristojni organi;
  • Zagotoviti se mora, da je javni uslužbenec, ki je karkoli od navedenega prijavil iz utemeljenega razlaga in v dobri veri, varovan pred šikaniranjem, grožnjami in podobnim ravnanjem, ki ogroža opravljanje javnih nalog;
  • Delodajalec mora narediti vse, kar je potrebno, da se zagotovi, da bo zasebnost javnega uslužbenca ustrezno spoštovana;
  • Izjave javnega uslužbenca, ki jih določa ta kodeks, mora delodajalec varovati kot zaupne, razen če zakon določa drugače.

 

Nasprotje interesov

  • Nasprotje interesov nastane v okoliščinah, pri katerih ima javni uslužbenec zasebni interes, ki je tak, da vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog;
  • Zasebni interes javnega uslužbenca vključuje kakršnokoli korist zanj, za njegovo družino, bližnje sorodnike, prijatelje in osebe ali osebe javnega ali zasebnega prava, s katerimi ima ali je imel poslovne ali politične stike. Zasebni interes vključuje tudi kakršnokoli obveznost, bodisi finančno ali drugo, ki se nanaša na javnega uslužbenca;
  • Ker je javni uslužbenec običajno edina oseba, ki ve za nasprotje interesov, je javni uslužbenec osebno odgovoren, da:
    • je pozoren na kakršnokoli dejansko ali možno nasprotje interesov,
    • ukrepa, da bi se takemu nasprotju interesov izognil,
    • razkrije ravnatelju tako nasprotje interesov, kakor hitro ga ugotovi,
    • se ravna po  končni  odločitvi  predstojnika,  da se umakne  iz  okoliščin  ali  da se  izogne okoliščinam, ki povzročajo nasprotje  interesov;
  • Kadar obstaja možnost na nasprotje interesov, naj javni uslužbenec poda izjavo, ali obstaja nasprotje interesov ali ne;
  • Kakršnokoli nasprotje interesov, ki ga navede kandidat za delovna mesta, je treba rešiti pred sklenitvijo delovnega razmerja ali pred razporeditvijo na delovno mesto.

 

Nezdružljivi  interesi

  • Javni uslužbenec  ne sme  opravljati  nezdružljive funkcije  (npr. pomočnik  ravnatelja  ne  more  biti  predsednik  sveta zavoda, ravnatelj zavoda ne more biti član učiteljskega/vzgojiteljskega zbora, ravnatelj zavoda ne more biti predstojnik sindikata zavoda – sindikalni zaupnik itd.) Kadar ni jasno, ali je opravljanje določenih nalog v zavodu združljivo s funkcijo, ki jo opravlja ali ne, se mora javni uslužbenec posvetovati z ravnateljem zavoda);
  • V skladu s  spoštovanjem  temeljnih  in  ustavnih  pravic  in  dolžnosti  mora javni   uslužbenec  skrbeti,  da  njegovo  morebitno sodelovanje pri političnih ali drugih javnih  razpravah ne okrni zaupanja njegovega delodajalca.

 

Sprejemanje daril in odziv na neprimerne ponudbe

  • Javni uslužbenec ne sme zahtevati  ali sprejemati daril, uslug, gostoljubnosti  ali druge koristi zase ali za svojo družino, bližnje sorodnike, prijatelje od oseb, s katerimi ima ali  je imel stike v zvezi s svojim delom;
  • Če je javni uslužbenec v dvomu glede tega, ali lahko sprejme ugodnosti, se mora posvetovati z ravnateljem zavoda;
  • Če javnemu uslužbencu ponudijo nedovoljene ugodnosti iz tega kodeksa, mora ukrepati na naslednji način:
    • naj zavrne nedovoljeno ugodnost; ni treba, da jo sprejme zato, da bi jo uporabil kot dokaz,
    • naj se izogiba dolgotrajnim stikom, vendar pa je poznavanje razloga za ponudbo lahko koristno kot dokaz,
    • če darila ni mogoče zavrniti ali vrniti pošiljatelju, naj ga shrani in naj ga ne uporablja,
    • naj po možnosti pridobi priče,
    • naj čim prej pripravi pisni uradni zaznamek o ponudbi, poskusu ali izročitvi nedovoljene ugodnosti,
    • naj vse čim prej prijavi ravnatelju zavoda.

 

Dovzetnost za vplive drugih

  • Javni uslužbenec ne sme dovoliti, da ga postavijo v položaj oziroma da se ustvari videz, da so ga postavili v položaj obveznosti, da vrne komurkoli uslugo, ki jo je naredil v zvezi s svojim delom;
  • Prav tako naj se tudi v svojem zasebnem življenju ne obnaša tako, da je dovzeten za neprimerno vplivanje.

 

Zloraba uradnega položaja 

  • Javni uslužbenec mora ustrezno ukrepati, da zavaruje varstvo in zaupnost informacij, za katere je odgovoren v zvezi s svojim delom ali za katere izve nepooblaščeno;
  • Javni uslužbenec naj ne poskuša priti do informacij, ki so v nasprotju z zbiranjem informacij, ki mu jih dovoljuje zakonodaja in so povezane z njegovim delom:
  • Javni uslužbenec ne sme zlorabljati informacij, ki jih je pridobil in jih uporablja v zvezi s svojim delom;
  • Prav tako je dolžnost javnega uslužbenca, da ne zamolči uradnih informacij in informacij za katere je prav, da se objavlja, ter da ne daje informacij, za katere ve ali iz utemeljenega razloga meni, da so napačne ali zavajajoče.
  • Pri uresničevanju svoje pravice do odločanja po prosti presoji mora javni uslužbenec zagotoviti, da se javno premoženje in finančna sredstva, ki so mu zaupana, upravljajo in uporabljajo učinkovito, smotrno in gospodarno.

 

Odgovornost nadrejenega 

  • Javni uslužbenec, ki nadzoruje ali vodi druge javne uslužbence, mora to opravljati v skladu z veljavno zakonodajo;
  • Odgovarjati mora za dejanja ali opustitve, ki jih stori njegovo osebje pri opravljanju javnih nalog, če ni ukrepal primerno, da bi taka dejanja ali opustitve preprečil, kot to izhaja iz njegovega položaja;
  • Javni uslužbenec, ki nadzoruje ali vodi druge javne uslužbence, mora primerno ukrepati, da bi preprečil korupcijo svojih delavcev v zvezi z opravljanjem javnih nalog (ukrepi lahko vključujejo poudarjanje in uveljavljanje pravil in predpisov, zagotavljanje ustreznega izobraževanja ali usposabljanja, pozoren mora biti na znake finančnih in drugih težav svojega osebja, s svojim osebnim vedenjem mora dajati zgled spodobnosti in poštenosti).

 

Prenehanje zaposlitve in razmerja z nekdanjimi javnimi uslužbenci

  • Javni uslužbenec ne sme izkoristiti svoje zaposlitve, da pridobi priložnost za zaposlitev zunaj javnega zavoda;
  • Nekdanji javni uslužbenec ne sme uporabljati ali razkrivati zaupnih informacij, ki jih je pridobil kot javni uslužbenec pri svojem predhodnem delodajalcu;
  • Javni uslužbenec mora ravnati v skladu s pravili, ki jih je moral spoštovati med opravljanjem javnih nalog;
  • Javni uslužbenec ne sme ugodneje obravnavati nekdanjih javnih uslužbencev ali jim dati prednosti pri dostopu do zaposlitve.

 

Spoštovanje kodeksa

  • Javni uslužbenec je dolžan, da ravna v skladu s tem kodeksom, zato mora biti seznanjen z njegovimi določbami in morebitnimi spremembami. Kadar ni prepričan, kako naj v konkretnem primeru ravna, poišče pomoč pri ravnatelju;
  • Kršitev kodeksa ima lahko za posledico uvedbo disciplinskega postopka zoper javnega uslužbenca;
  • Ravnatelj mora izbranega kandidata pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi seznaniti s tem kodeksom. Kandidat s svojim podpisom na izjavi potrdi, da je z njim seznanjen in da bo načela ravnanja upošteval pri svojem delu;
  • Ravnatelj je odgovoren, da poskrbi, da javni uslužbenci upoštevajo ta kodeks, in da sprejme ali predlaga ustrezen disciplinski ukrep, če pride do njegove kršitve.
Skip to content