Osnovna šola Franceta Prešerna Črenšovci

Otroci z govorno – jezikovnimi motnjami

Govorno – jezikovne motnje zajemajo ves kompleks sporazumevanja (sporočanje in razumevanje). Sporočanje ima svojo nevrološko osnovo v Brockovem polju možganske skorje, kjer se tvori besedni zaklad, slovnična pravila ter shranitev v spomin in oblikovanje stavkov, razumevanje pa ima svojo nevrološko osnovo v Wernickejevem polju možganske skorje. Tu se sporočila razčlenjujejo in primerjajo z informacijami v spominu – torej gre za razumevanje.

 

Otroci z govorno-jezikovnimi motnjami imajo motnje pri usvajanju in razumevanju ter govornem izražanju, ki niso posledica izgube sluha in ne motenj v duševnem razvoju.

 

Motnje se kažejo različno in z različno intenziteto:

  • Afazija – popolna izguba govoriti ali razumeti govor
  • Disfazija – delna izguba govora
  • Dizartrija = motnja izgovorjave zaradi okvare živcev grla, ustnic, ust ali poškodbe živčevja
  • Motnje pri tvorbi glasov: rinolalija (nosljanje), dislalija (nezmožnost izgovorjave določenih glasov), afonija (izguba glasu) in jecljanje.

 

Glede na govorno jezikovne motnje razlikujemo:

  • Otroke z lažjimi govorno-jezikovnimi motnjami: od vrstnikov odstopajo na enem od področij: izgovorjavi, strukturi ali semantiki (pomen besede).
  • Otroke z zmernimi govorno-jezikovnimi motnjami: težko uspešno komunicirajo z okolico. Zaostanek je v govorno-jezikovnem razvoju, ki se kaže na vseh področjih: izgovorjavi, morfologiji (oblikosolovje), semantiki in sintaksi (vrstni red, izbrane kombinacije besede). Pisna komunikacija je omejena.
  • Otroke z težjimi govorno-jezikovnimi motnjami – so zelo omejeni v sporazumevanju. Komunikacija je vezana na osebe iz okolice. Potrebujejo stalno vodenje in različne stopnje pomoči.
  • Otroke z težkimi govorno-jezikovnimi motnjami – za sporazumevanje uporabljajo le govorico telesa. Za komunikacijo uporabljajo konkretne predmete.

 

Takim otrokom je potrebno čas podaljšati za 50 % pri vseh fazah učenja, sproti je potrebno preverjati razumevanje, treba mu je večkrat ponoviti, razložiti…

 

Literatura za govorno-jezikovne motnje:

  • Bavčar, Hermina & Lavrenčič, Adela: Dežela črtarija : vaje motorike, orientacije in smeri. 2. izd., 1. natis. Ljubljana: DZS, 1997. 2 zv.
  • Jelenc, Dora: Jezikovne sposobnosti pri specifični motnji branja. Sodobna pedagogika. 46,  št. 3-4 (1995), str. 137-145.
  • Kavkler, Marija: Prilagoditve pri naravoslovju za otroke s posebnimi potrebami. Pedagoška obzorja. Let. 11, št. 1-2 (1996), str. 36-46.
  • Keršič, Jana & Steiner, Majda: Logopedski priročnik [Garnitura]: Olajšajmo delo sebi in otroku. Ljubljana: Co Libri, 1997.
  • Podbrežnik, Vlasta & Čepeljnik, Jana: Z voljo do Demostena. [1. natis]. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in šport, 1993.
  • Žnidarič, Darinka: Otrokov govor. 1. natis. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in šport, 1993.
Skip to content