Nadarjeni in/ali talentirani učenci, ki so pokazali izjemne dosežke ali imajo potenciale na intelektualnem, ustvarjalnem, specifično akademskem, vodstvenem ali umetniškem področju, ob rednem šolskem programu potrebujejo še prilagojene programe in aktivnosti. Splošna intelektualna nadarjenost omogoča doseganje izjemnih dosežkov na več področjih hkrati. O talentiranosti govorimo, kadar učenec dosega izjemne dosežke na posameznih področjih (npr.: glasbenem, likovnem itd.).

Značilnosti nadarjenih učencev:

• miselno-spoznavno področje – razvito divergentno in logično mišljenje, nenavadna domišljija, natančnost opazovanja, dober spomin in smisel za humor,
• učno-storilnostno področje – široka razgledanost, visoka učna uspešnost, bogato besedišče, hitro branje, spretnost v eni od umetniških dejavnosti, motorična spretnost in vzdržljivost,
• motivacija – visoke težnje, želje in potreba po doseganju odličnosti, radovednost, raznoliki in močno izraženi interesi, vztrajnost pri reševanju nalog, visoka storilnostna motivacija, uživanje v dosežkih,
• socialno-čustveno področje – nekonformizem, močno razvit občutek za pravičnost, neodvisnost in samostojnost, sposobnost vodenja in vplivanja na druge, izrazit smisel za organizacijo, empatičnost.

Da učenec lahko izrazi svoje sposobnosti, je pomembno, da ima razvite tudi delovne navade, je vztrajen in deležen podpore staršev.

Delo z nadarjenimi učenci naj bi potekalo na več ravneh, v času pouka v razredu, pri dodatnem pouku, pri interesnih dejavnostih, zunaj razreda v akademskih, socialnih, športnih in umetniških programih. Posebej pri mlajših učencih je poudarek na vključevanju v razredne aktivnosti in v obogatitveni program šole.  Pri starejših učencih pa je poleg omenjenega dobro slediti in spodbujati njihove interese in postopno razvijati zahtevnost udejstvovanja (seminarske naloge, raziskovalne naloge, tekmovanja). Učenci lahko v svojo dejavnost vključujejo druge šole (glasbena šola, jezikovni tečaji, športni klubi).

Dejavnosti izbira učenec ob podpori staršev in strokovnih delavcev. Izbrano pa dokumentiramo v individualiziranem programu.

Težje od ustvarjanja idej in izbiranja je ohranjanje samoiniciativnosti in motiviranosti učenca. Nekateri prizadevanja opustijo in ostanejo v povprečju.

Literatura za nadarjene:

• Gardner, H. (1995). Razsežnost uma. Ljubljana: Tangram.
• George, D. (1997). Nadarjeni otrok kot izziv. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
• Model odkrivanja nadarjenih otrok v osnovni šoli in dela z njimi. Iz prakse za prakso. Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport, Ljubljana, 1991.
• Nadarjeni – stanje, problematika, razvojne možnosti. Društvo pedagoških delavcev Dolenjske, Pedagoška fakulteta Ljubljana, Republiški zavod za zaposlovanje, Novo mesto, 1994.
• Travers, J. F., Elliot, S. N., Kratochwill, T. R. (1993). Educational Psychology Effective Teaching, Effective Learning. Madison: Brown Benchmark.
• Ferbežer, I., Težak, S., Korez, I. (2008). Samopodoba nadarjenih otrok. Radovljica, Didakta.
• Bezič, T. (1998). Nadarjeni, šola, šolsko svetovalno delo. Ljubljana: ZRSŠ
• Ferbežer, I. in  Kukanja M. (2008).Svetovanje nadarjenim učencem. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
• Ferbežer, I., 1994. Pedagoško pojmovanje nadarjenosti. Pedagoška obzorja.
• Cvetković-Lay, J. (1995). Ja hoču i mogu više. Zagreb: Alinea.