Osnovna šola Franceta Prešerna Črenšovci

Otroci s čustveno vedenjskimi motnjami – ČVM

Gre za otroke, ki najbolj vznemirjajo šolsko prakso. So neprilagojeni in težje vodljivi, motijo učitelje in sošolce. Nekoč so takšne otroke vključili v prevzgojne zavode. Številne družine vzgajajo otroka brez omejitev, kar je slabo, saj jih slabo pripravijo na življenje v skupini, upoštevanju, prilagajanju in tako nastanejo konflikti med otrokom in okoljem. Govorimo o vedenjskih težavah ali motnjah.

 

Že Pestalozzi je ustanovil sirotišnico za otroke in 20 let delal v Iverdonu v domu za nezaščiteno in zapuščeno mladino. Makarenko (1888-1939) je organiziral delovne kolonije in vodil komuno Djerdinski. Razvil je veliko pedagoških idej, izhajajoč iz lastnih izkušenj.  Bistvo njegovega dela je spoštovanje otrokove osebnosti, izražanje čustev in zaupanje v otroka. Napisal je tudi knjigo »Metodika vzgojnega dela«.

 

Čustveno vedenjske motnje so pogojene z:

  • Biološkimi dejavniki (somatske bolezni, bolezni CŽS)
  • psihološkimi dejavniki (nižje sposobnosti, višja stopnja nevrotizma, emocionalna nestabilnost, …)
  • socialni dejavniki (družina, okolje, šola, prosti čas…)

 

Motnje so: zunanje pogojene (slaba vzgoja, slabi vzori…) in notranje pogojene (globoke čustvene travme…) in se kažejo s simptomi kot so npr. agresivno vedenje, avtoagresivno vedenje, uživanje alkohola in mamil, uničevanje tuje lastnine, pobegi od doma, čustvene motnje.

 

Bistvo je graditi osebnost skozi pozitivnost.

 

Literatura za ČVM – čustveno vedenjske motnje:

  • Glasser, W. (2001). Vsak učenec je lahko uspešen, Radovljica: RIC
  • Pintar, M.  (2004). Strah pred učiteljem še ne pomeni discipline. Otrok in družina, Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije in Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije
  • Skalar, V. (2003). Socialna integracija otrok z vedenjskimi in čustvenimi  težavami v osnovni šoli. Šolsko svetovalno delo, Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
  • Warden, David. Christie, Donald. (2001). Spodbujanje socialnega vedenja: dejavnosti za spodbujanje prosocialnih medosebnih spretnosti in vedenja. Ljubljana: Inštitut za psihologijo osebnosti.
  • Peršolja, M. (2007). Samoregulacija učenja pri matematiki. Vzgoja in izobraževanje.
  • Peršolja, M. (2007). Poti do kakovostnega pouka/znanja. Matematika v šoli.Letnik 13, št.3-4, december 2007.
  • Komljanc, N. (2004). Vloga povratne informacije v učnem procesu. Sodobna pedagogika 1/2004.
  • Marentič Požarnik, B. (2004). Konstruktivizem v šoli in izobraževanju učiteljev Filozofska fakulteta, Ljubljana.
  • Glasser, W. (1998). Teorija izbire, Radovljica: RIC.
Skip to content