Kaj bi nam svetoval Simon, ki se je odločil, da bo velik del poletnih počitnic SAM preživel v pristnem stiku z naravo?

Prepričana sem, da bi nam Simon vsem najprej svetoval, naj smo pogumni, naj zaupamo v svoje sposobnosti in smo pri učenju v novih življenjskih situacijah nadvse potrpežljivi. Svetoval bi nam, naj ta čas izkoristimo zase. Naj se sprašujemo o pomembnih življenjskih spoznanjih, tudi o našem odnosu do narave. Narava je namreč mogočnejša od nas, kar je nenazadnje izkusil tudi Simon, ki jo je sprejel kot veliko učiteljico, od katere se lahko nauči predvsem ponižnosti in spoštovanja. Simona je bilo pogosto strah – bal se je teme, neznanih zvokov, medveda in divjega prašiča … Bilo ga je strah, da ne bo preživel. Ampak vsak strah je potrebno premagati in to najlažje ter najbolj učinkovito naredimo tako, da se soočimo z njim, da dokažemo, da smo močnejši od sleherne zastrašujoče situacije. Potem strah postane nepomemben, premagan in v bistvu izgine, mi pa smo močnejši in pogumnejši za soočanje z novimi situacijami. In potem dejansko drži: »Strah je votel, okrog ga pa nič ni!« Vsaka nova situacija od nas zahteva preživetje, da bi lahko potem bolje živeli. Tako sem tudi sama morala preživeti Cankarjevo tekmovanje, da lahko sedaj živim bogatejša za to izkušnjo. Ko bomo preživeli to negotovo obdobje s koronavirusom, bo naše življenje bolj vredno zaradi te izkušnje, zato moramo biti predvsem potrpežljivi in odgovorni, saj se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha.

Katja Sobočan