Učenci Osnovne šole Franceta Prešerna Črenšovci so na tekmovanju za Cankarjevo priznanje pod mentorskim vodstvom učiteljice Andreje Sever dosegli izjemen uspeh, s čimer so dokazali, da mladi znajo in zmorejo na podlagi kritičnega branja umetnostnih besedil tudi samostojno kritično razmišljati in svoje ugotovitve ustrezno argumentirati. To je vsekakor plod večletnega dela, ki sloni na formativnem spremljanju, kot ga že vrsto let zasledujemo pri pouku. Gotovo je za učence nadvse koristno usmerjeno delo v okviru predstavitev knjig, ki jih opravljajo od 6. razreda v sklopu domačih branj. S tem pridobivajo veščine, ki jim bodo koristile tako pri ustnem kakor tudi pri pisnem izražanju in argumentiranem vrednotenju v njihovem nadaljnjem izobraževanju in življenju nasploh.

Na šolskem tekmovanju za Cankarjevo priznanje je sodelovalo 49 učencev od 4. do 9. razreda, od tega jih je 19 osvojilo bronasto Cankarjevo priznanje.

Osmošolca Lana Tibaut in Nikolaj Novak ter devetošolki Nina Gerič in Staša Jerič so se uvrstili na območno tekmovanje, ki je potekalo 23. januarja 2019 na OŠ Apače. Prav vsi učenci so dosegli izjemen rezultat, saj so vsi štirje tekmovalci prejeli srebrno Cankarjevo priznanje, ob čemer velja izpostaviti, da je učenka Staša Jerič med  47 tekmovalci 9. razreda dosegla 2. najboljši rezultat, Nikolaj Novak pa je prav tako med 35 osmošolci dosegel 2. najboljši rezultat.

Tekmovanja na državnem nivoju se je poleg že omenjenih učencev udeležila tudi devetošolka Nina Gerič. O izjemnem dosežku naših učencev priča že dejstvo, da se je državnega tekmovanja iz našega območnega tekmovanja udeležili zgolj  9 osmošolcev in devetošolcev, od tega torej kar 3 naši učenci.

Na državnem tekmovanju za Cankarjevo priznanje, ki je potekalo 9. marca 2019 na OŠ Ljudski vrt Ptuj, so naši učenci še enkrat dokazali, kako odlično obvladujejo samostojno pisanje razlagalnega spisa na podlagi izhodiščnih književnih del (Vinko Möderndorfer: Kit na plaži in Ivan Cankar: Moje življenje), saj je učenka Staša Jerič prejela še srebrno Cankarjevo priznanje na državnem nivoju, Nikolaj Novak in Nina Gerič pa sta osvojila zlato Cankarjevo priznanje, pri čemer ne gre spregledati, da je Nikolaj med 74 osmošolci v državi dosegel drugi najboljši rezultat, Nina pa 3. najboljši rezultat med 83 uvrščenimi devetošolci na državnem nivoju. Iskrene čestitke za ta resnično izjemen dosežek.

In kaj pravijo naši tekmovalci?

Staša Jerič ugotavlja, da je sprejemanje drugačnosti v sodobnem svetu velik izziv, saj se ljudje trudimo živeti v skladu z določenimi »modnimi smernicami« in družbenimi normami in ne želimo, da bi s svojo drugačnostjo, posebnostjo, izstopali, zlasti če bi lahko bili zaradi le-te negativno vrednoteni ali (ne)sprejeti. Pravi še, da o drugačnosti prej nikoli ni toliko razmišljala, da se nikoli ni v resnici poglabljala v razumevanje in ugotavljanje vzrokov za ravnanja ljudi v tolikšni meri, kot prav ob branju in razmišljanju na podlagi knjig Kit na plaži in Moje življenje. »Spoznala sem, da je dobro biti drugačen, da je drugačnost v svetu potrebno sprejemati, saj lahko le tako obogatiš in razširiš svoja obzorja. Ker se pogosto trudimo živeti enako, po vzorcu, ker ne želimo izstopati, se v družbi razraščajo predsodki, stereotipi, v katere ljudje verjamemo, čeprav v resnici ne držijo. Ustvarili smo si svoje mnenje, čeprav drugačnosti v njenem bistvu sploh ne poznamo. A k temu se zatekamo, ker je to varno. Raje sledimo množici. Tudi Nika se je soočala s strahovi, da drugačnosti njenega brata Igorja, ki je imel Downov sindrom, njeni prijatelji ne bodo sprejeli. Zato tudi Nika ni bila to, kar v svojem bistvu je. Pretvarjala se je, saj niti sama sebe ni sprejemala. Želela je biti všečna, da bi le bila sprejeta. V okviru priprav na tekmovanje za Cankarjevo priznanje sem se naučila in sprejela, da je prav vsak izmed nas drugačen, poseben, unikaten in kot takšen vreden. Dejstvo je, da je naša skupna lastnost, da smo si zelo različni.«

Nina Gerič prav tako pravi, da je sprejemanje drugačnosti in ob tem odkrivanje lastne osebnosti tema, o kateri bi morali vsi ljudje veliko več razmišljati. Vse preveč je namreč diskriminacije, predsodkov, nesprejemanja drugačnih posameznikov. Namesto da bi občudovali edinstvenost slehernega posameznika, drugačnost zavračamo, zaničujemo. Zakaj? Ker se je bojimo. »Morda ti lahko prav oseba, za katero si prepričan, da ni »normalna«, podari največ. Iskren nasmeh, prisrčen objem, srčnost v pravem pomenu besede. Ponosna sem na dosežek, ki sem ga dosegla s pomočjo veliko prizadevnega dela in truda. Osrednja tema tekmovanja se me je zelo dotaknila in vem, da si bom v prihodnje prizadevala, da bi tudi sama s tem, kar sem, prinašala svetu in ljudem lepoto. Vsak izmed nas namreč prispeva k temu, da je svet pisan in lep. Če bi bili vsi enaki, vsi povprečni, bi bil naš svet zelo dolgočasen, pust in siv, zato si dovolimo obarvati svet s čisto svojo, čudovito barvo.«

Nikolaj Novak si bo priprave na tekmovanje zapomnil po skupnem branju, pogovarjanju in ustvarjanju miselnih vzorcev, kjer smo skupaj ustvarjali »pletivo«, ki je omogočalo »štrikanje« oz. pisanje razlagalnih spisov na šolski, regijski in državni ravni. Razmišljali smo o književnih osebah, motivih za njihovo ravnanje, njihovem doživljanju in sprejemanju sveta in predvsem drugačnosti v njihovem svetu. »Osvojeno zlato Cankarjevo priznanje mi veliko pomeni in zelo sem ponosen na svoj dosežek. Vsekakor sem si dokazal, da zmorem in znam odlično kritično razmišljati in pisati, zato se bom tudi v prihodnje trudil za dosego tovrstnih rezultatov. Med pripravami na tekmovanje sem najbolj napredoval na področju poglobljenega branja z razumevanjem, pri čemer sem vseskozi zasledoval motive ravnanj književnih oseb. Obenem sem dokazal, da zmorem brati in razumeti tudi t.i. »težje« knjige in da lahko prav te dajejo bralcu največje bogastvo, izjemna spoznanja. Moj dosežek je rezultat dejstva, da tisti, ki pridno seje, obilno žanje. In tudi naslednje leto bom pridno sejal … da bom lahko spet bogato žel.«

Zlati Cankarjevi priznanji Nikolaja Novaka in Nine Gerič