Delo v skupini mi je bilo všeč, še posebej, ko sva s sošolcem merila kote in fotografirala. V nedeljo smo pri sošolcu Mitju izdelali power point in večkrat vadili. V prihodnje si želim več skupinskega  dela. Največji izziv je bil, da sva z Nikom morala najti čim več trikotnikov. Ker smo tako ponovili snov o trikotnikih, mi je ostalo več v spominu. Delali smo 6 ur. (Blaž, sk. 6)

Všeč mi je bilo, da smo se s sošolci dobili pri meni doma. Zaradi tega smo se tudi več družili in lepo je bilo, da smo delali v skupini. S skupnimi močmi smo izdelali power point, nato pa smo vadili nastop. Naslednjič si želim, da ne bi manjkal. Power point smo še dopolnili in  ga naslednjo uro predstavili. (Mitja, sk. 6)

Teh 5 ur, ko smo delali predstavitve, je bilo zabavnih, ker to pri matematiki počnemo redko. S sošolci, s katerimi sem bila v skupini, smo se dobro razumeli, zato je bilo delo toliko bolj prijetno. Tudi snov, ki smo jo v skupini predstavljali, mi je šla dobro od rok in tudi zato je predstavljanje bilo toliko bolj zabavno in lahko. Enkrat bi lahko naredili tako, da bi se posamezni učenec ali skupina pripravila  ter izvedla celotno uro in bi bili učenci učitelji.

Najbolj zanimiva se mi je zdela ustvarjalnost sošolcev – nekateri so predstavili trikotnike v naravi, drugi so naredili filmčke, spet drugi lepljenke, nekateri so predstavljali zgodovino trikotnikov. Pri uri so bile prisotne tudi nekatere učiteljice in ravnateljica, kar nam je dalo dodaten zagon in smo se še bolje odrezali. Teh nekaj ur tudi nismo imeli klasične domače naloge. Takšen način ponavljanja snovi mi je bil zelo všeč. (Iva, sk. 5)

Ko smo se s sošolkami pripravljale na predstavitev trikotnikov pri matematiki, mi je bila najbolj všeč izdelava elektronskih prosojnic, saj mi je to zelo zabavno in to rada delam, nasploh rada delam na računalniku. Vsega skupaj smo delale 5 ur. Čeprav je ena članica skupine manjkala, sva se ostali dve pri predstavitvi prav dobro znašli. Zanimivo je bilo tudi, da smo trikotnik narisale na tablo, česar se ni spomnila nobena skupina. Največji izziv mi je bil, da je pri predstavitvi ena članica manjkala in sva se drugi dve morali hitro znajti ter v zadnjih minutah dogovoriti, katera bo kaj povedala. Kljub temu nama je delo uspelo. Všeč mi je bilo, da smo v našo predstavitev vključile tudi igrico trikotniki, pri kateri so sošolci morali ugotoviti, koliko trikotnikov je skritih v enem. Delo v skupinah je bilo dobro tudi zato, ker je vsaka skupina imela svojo temo. (Tjaša Ž., sk. 5)

V skupinah smo bili po trije učenci. Naša skupina je izdelovala lepljenko. Dela je bilo za okrog 5 ur. Članice smo najprej izrezale trikotnike in jih zalepile na list papirja. Delo je bilo precej naporno, vendar se je nam je obrestovalo. Vse, kar smo delale, smo fotografirale, iz fotografij pa smo naredile film. Prav tako smo izdelale še film o tem, kako narisati enakokraki trikotnik. Kljub vmesnim nesoglasjem, smo se na koncu vendarle vse dogovorile, zato je bilo delo tudi zabavno. Skupinsko delo nam je bilo všeč, saj smo v skupini pridobile veliko znanja, hkrati pa smo se naučile medsebojnega sodelovanja. Že se veselim naslednjega skupinskega dela! (Nuša, sk. 4)

Delo v skupini mi je bilo zelo všeč, saj smo si članice razdelile delo: ena je pisala, druga iskala podatke, tretja kopirala slike. Potrebno je bilo medsebojno povezovanje. Tako delo mi je bilo všeč tudi zato, ker sem na tak način snov bolje razumela in jo tudi bolj utrdila, ponovila. Naša skupina je predstavljala zgodovino trikotnikov, o čemer smo poučile ostale sošolce. V literaturi nismo našle ravno veliko podatkov in to je bil tudi naš največji izziv. Rada bi, da bi imeli več takšnih ur, kjer se razvijata dve pomembni stvari: medsebojni odnosi in učenje, utrjevanje snovi. Predlagala bi več takšnih ur, saj nam je učenje tako lažje. (Nina, sk. 3)

Meni je bilo v skupini zelo všeč, ker smo se učenke dobro povezale in samostojno opravile delo. Posebej me je navdušilo snemanje kratkih filmov. Vso snov o trikotnikih sem si dobro zapomnila, saj je predstavitev bila preprosta in razumljiva. S sošolci smo tako skupaj hitro ponovili večino snovi o trikotniku. Takšno delo oziroma učenje si želim tudi v prihodnje, saj se naučim več, učenje je zabavnejše, krepimo medsebojne odnose, učenci nastopamo v vlogi učiteljev. (Zala, sk. 2)

Zaradi samostojnega izbora teme za predstavitev in spodbujanja ustvarjalnosti pri predstavitvah, mi je bilo skupinsko delo izredno všeč. Bilo je tudi izredno dinamično, saj smo iskali trikotnike v naravi, jih fotografirali, v računalniški učilnici vse skupaj strnili v predstavitev in svoje znanje predstavili pred razredom. Najtežje je bilo poiskati znanja o trikotniku. Za celotno predstavitev smo porabili 5 ur: 2 uri smo preživeli v naravi, 1 uro v računalniški učilnici, 1 uro za dokončevanje predstavitve ter 1 uro za ponovitev. Tudi v prihodnje si želim več samostojnega dela. V skupini je delo potekalo natančno po dogovorjenem urniku, zato smo svoje delo opravili z odliko. (Luka, sk. 1)

Refleksije učencev