OPERATIVNI NAČRT ŠOLE
za šolsko leto 2012/13
1. Analiza stanja (povzetek ugotovitev):
a) Povzetek iz (samo)evalvacijskega poročila po prvem letu izvajanja projekta in kvalitativne analize dosežkov NPZ 2012 pri MAT, SLJ in tretjem predmetu: KEMIJA
Slovenščina
Povprečni dosežek naših učencev pri slovenščini v 9. razredu je 62,41 %, republiško povprečje pa je 54,94 %. Rezultat naših učencev je 7,47 % nad republiškim povprečjem. V 6. razredu so naši učenci dosegli 50,75 %, slovensko povprečje pa je 56,79 %. Tako naši učenci zaostajajo za republiškim povprečjem za 6,04 %. Primerjava rezultatov učencev 9. razreda s povprečnim dosežkom iste generacije v šestem razredu kaže na občutno zvišanje rezultatov in sicer pri slovenščini za 12, 93 %, kar lahko pripišemo delu s to generacijo učencev od 6. razreda naprej.
Rezultati kažejo, da se je bralna pismenost naših učencev opazno izboljšala predvsem s pomočjo Paukove BUS, ki smo jo letošnje šolsko leto zavestno uvajali v VID v vseh treh VIO. Izboljšal se je odnos učencev do branja in učenja oz. branja za učenje/za življenje. Učitelji so znali odlično povezati ter uskladiti BUS in formativno spremljanje učenčevega napredka, nastajale so mnoge dodelane in zelo premišljene delovne mape, v katere so učenci vlagali vsa prebrana besedila (DB, BZ, branje za zabavo), predstavitve le-teh, domače delo, domače naloge, močna in šibka znanja, načrte za izboljšanje naučenega, cilje, dosežke, obrazce za reguliranje učenja, urnike domačega dela, samopreverjevalne liste ob pisnih nalogah, kriterije za vrednotenje … Vse to so učenci predstavili za zadnjo ustno oceno pri slov., k temu pa dodali tudi (ustvarjalne) naloge za sošolce, kar pomeni, da s predstavitvenimi mapami – portfolji – niso dokazali samo svojega znanja, temveč so bili medsebojni poučevalci sošolcev, mlajših ali celo starejših učencev.
Zelo pozitivna je ugotovitev, da so učenci dosegali dobre rezultate pri reševanju nalog, katerih cilji spadajo med višje taksonomske stopnje (preverjanje zmožnosti razumevanja, analiza in sinteza znanja z ustrezno utemeljitvijo ob uporabi ustreznih jezikoslovnih izrazov). Zelo dobro so reševali tudi t. i. tvorbne naloge, pri čemer je opazen napredek na področju pravopisne in slogovne zmožnosti učencev (58 % v primerjavi z državnim povprečjem, ki znaša 41 %, pomeni, da je njihov dosežek 17 % nad republiškim povprečjem).
Učenci so imeli največ težav pri reševanju nalog, ki so od njih zahtevale metajezikovno razčlembo in pri nalogah, v katerih je bilo potrebno predvidevati del zgodbe (zmožnost analize in sinteze).
Na podlagi podrobne analize rezultatov NPZ v 6. razredu smo ugotovili, da so učenci naloge, ki so se nanašale na neznano umetnostno besedilo, reševali precej slabše kot naloge, ki so bile vezane na neznano neumetnostno besedilo.
- Rezultati NPZ kažejo, da učenci 6. r. zaostajajo za rep. povprečjem za malo manj kot 6 %, vendar so dosegli za razliko od devetega razreda zelo dobre rezultate na področju dela z umetnostnim besedilom (le ena naloga je bila rešena slabše od povprečja), ki je bilo zahtevno: dramsko besedilo (s prozo in poezijo).
- Zelo dobro so napisali tvorbno nalogo (višja taksonomska stopnja) – 68 %, pravopis – 46 %, kar kaže na to, da smo letos veliko pozornosti pri delu z besedili posvetili branju z razumevanjem umetnostnih besedil in tvorbnim nalogam, izpeljanim iz UB.
- Naslednja leta bo potrebno več pozornosti pri delu posvetiti delu z neumetnostnimi besedili, razumevanju, tvorbi novih tvorbnih nalog in iskanju ključnih besed in bistvenih podatkov ter funkcionalni pismenosti, kajti odčitavanje podatkov iz grafa, ki je bil dodan izhodiščnemu NUB, kaže, da učenci težje povzemajo podatke iste teme, npr. samo podatki za Slovenijo, brez EU (podteme), in uporabijo v tvorbni nalogi samo podatke, ki se navezujejo na isto temo.
- Natančno odčitavanje grafov, tabel, zemljevidov bo tudi prioriteta dela pri slov. (in ostalih predmetih).
- Pri izbiri izhodiščnih NUB pa moramo čim več pozornosti dajati branju daljših besedil z mnogimi podatki, tudi po možnosti z različno temo, in jih uriti v tvorbi kratkih tvorbnih nalog prav pri rabi podatkov le za eno temo.
- Potrebno bo še utrditi določeno metajezikovno znanje za realizacijo izobraževalnih ciljev, npr. pridevnik, poročani govor, besedoslovje (prevzete in domače besede), glagol …, pa tudi pravopisno zmožnost in utemeljevanje rabe pravopisnih pravil in nadgraditi šibka znanja.
- Z učenci šestošolci smo v letošnjem šolskem letu veliko delali na področju BUS, posebej Paukova strategija z iskanjem ključnih besed in bistvenih podatkov, in z miselnimi vzorci; nadgradnja te BUS bo pogostejša in načrtna raba recipročnega branja, tudi pri NUB, ter povzemanje bistvenih ugotovitev o besedilu oz. delu besedila.
- Dvigniti želimo raven bolj razvitih bralnih zmožnosti (branje težjih in predvsem daljših besedil, razumevanje in kritično sprejemanje ter vrednotenje le-teh), tudi dosegati kvalitetnejše besedišče (iz in ob besedilih) ter izboljšati poznavanje in uporabo pravopisnih norm (uzaveščenje pravopisnih pravil z utemeljitvami).
- Pri UB želimo še okrepiti branje z razumevanjem, utemeljevanje, vrednotenje, analizo in sintezo.
- Interpretativno branje odlomkov (in na podlagi analize predvidevanje nadaljnjega dogajanja).
- Kritično sprejemanje UB (kritično branje).
- Analiza jezika in sloga (tudi pravopisa).
Učenci so zelo napredovali v smislu branja z razumevanjem (tudi branja navodil v nalogah), izboljšana je njihova pravopisna in slogovna zmožnost. Vsekakor velja zapisati, da imajo učenci še precej težav z razumevanjem umetnostnih besedil, zato bi bilo dobro, da bi več pozornosti namenili temu področju, kar bi lahko usmerjeno izpeljali s pomočjo ustvarjalnih delovnih listov, ki izhajajo iz umetnostih besedil.
Matematika
Povprečni dosežek naših učencev 9. razreda pri matematiki je 48,33 %, republiško povprečje pa je 51,44 %. Zaostanek naših učencev 9. razreda je tako 3,11 %. V šestem razredu je povprečni rezultat naše šole 45,88 %, republiško povprečje pa je 58,16 %. Tako je zaostanek naših učencev 12,28 %. Primerjava rezultatov učencev 9. razreda s povprečnim dosežkom iste generacije v šestem razredu kaže na zvišanje rezultatov in sicer pri matematiki za 8,22 %, kar lahko pripišemo sistematičnemu in skrbnemu delu s to generacijo učencev od 6. razreda naprej.
Pri matematiki so učenci uspešno reševali naloge na prvi in drugi taksonomski stopnji, kjer je bilo potrebno izkazati znanje na reševanju in izvajanju rutinskih postopkov ter poznati in razumevati pojme in dejstva. Na tretji in četrti stopnji pa so bile naloge slabše rešene. Težave se kažejo pri uporabi kompleksnih postopkov, problemskih nalog ter nalog za reševanje in raziskovanje problemov, ki so povezane tudi z razumevanjem besedila, čeprav se je temu področju namenjalo veliko pozornosti.
Ugotovitve in smernice za delo v naslednjem šolskem letu:
- več poudarka na izvajanju in uporabi kompleksnih postopkov pri reševanju nalog;
- poudarek na temeljiti ponovitvi na formativni način;
- uporaba besedilnih nalog z razumevanjem besedila;
- reševanje in urjenje nalog na višjih taksonomskih stopnjah.
Tretji predmet – kemija
Povprečni dosežek naših učencev pri tretjem predmetu v 9. razredu je 67,17 %, republiško povprečje pa je 52,45 %. Rezultat naših učencev je 14,72 % nad republiškim povprečjem.
Analiza rezultatov NPZ pri tretjem predmetu – kemija 9. r. – je pokazala, da so učenci zelo dobro reševali naloge modrega področja in nad modrim področjem. Z rezultati smo lahko zadovoljni, saj so v skladu z učnimi sposobnostmi učencev. Učenci so vložili veliko truda v pripravo na NPZ in ga vzeli resno. Bili so zelo motivirani za delo in so se nanj z vso odgovornostjo pripravljali.
Ugotovitve in smernice:
- več ponavljanja osnovnih pojmov in zakonitosti;
- pravilno poimenovanje laboratorijskega pribora ob eksperimentalnem delu in pisanje zaključkov učencev;
- pogostejše vključevanje zaključkov eksperimentalnega dela v ocenjevanje učencev;
- večji poudarek poglavju o kemijskih vezeh – predvsem urjenju nalog in razumevanju snovi (talina, raztopina);
- razvijanje bralne pismenosti pri kemiji – še več poudarka pri branju nalog in razumevanju prebranega;
- več ponavljanja učne snovi na formativni način.
b) Opis dejstev, stanja na področju izbranih prioritet za šolsko leto 2012/13
Rezultati in ugotovitve ob dosežkih NPZ kažejo, da so naši učenci dosegli zelo dobre rezultate pri slovenščini in kemiji v devetem razredu, slabši pa so bili rezultati pri matematiki, čeprav se tudi pri matematiki kaže napredek v primerjavi z dosežki iste generacije v 6. razredu.
Pri šestošolcih opažamo slabše rezultate in zaostajanje za republiškim povprečjem pri vseh predmetih, kar pomeni, da moramo naše delo usmeriti v dejavnosti, ki podpirajo doseganje višjih taksonomskih ciljev in kompleksno pristopati k obravnavi besedil, s katerimi imajo učenci še vedno težave, zlasti z neumetnostnimi besedili. Težave se kažejo pri izpisovanju bistva, povzemanju, iskanju in primerjanju posameznih podatkov iz besedila, utemeljevanju in primerjanju teh podatkov, iskanju vzrokov in posledic dogajanja, pri kritičnem vrednotenju in razmišljanju.
Zato smo se odločili za nadaljevanje dela na BUS, ki zajemajo kompleksne pristope k dejavnostim pred branjem, med branjem in po branju, ki temeljito razčlenijo besedilo in ga na koncu zopet povzamejo. Ugotavljamo, da imajo naši učenci še vedno težave s sporočanjem, tako pisnim kot ustnim, pogosto uporabljajo narečje, nimajo bogatega besednega zaklada, zato smo se odločili dati poudarek uporabi knjižnega govora, analizi učnega pogovora, postavljanju vprašanj, ki zahtevajo uporabo in doseganje višjih taksonomskih ciljev. Učitelji so zelo motivirani za delo, pripravljeni so storiti marsikaj izven svojega delovnega časa, učencem nudijo pomoč, izvajajo govorilne ure za učence in vodijo dejavnosti učenje učenja v okviru oddelčnih skupnosti. Primanjkljaji se še vedno kažejo pri nedoslednem in ne dovolj odgovornem delu učencev doma, kjer je potrebno določene postopke utrditi, izuriti nekatere dejavnosti, ki jih potrebujejo za dosego znanja na višjih ravneh.
c) Zakaj menite, da je po prvem letu izvajanja projekta stanje tako (možni vzroki)
Pri slovenščini smo veliko dosegli na področju motivacije branja in razumevanja umetnostnih besedil, moramo pa nadgraditi delo z neumetnostnimi besedili, ki bodo zahtevnejša in daljša, dopolnjena tudi z grafi, tabelami, zemljevidi … Treba bo razvijati še dejavnosti za razumevanje, vrednotenje in uporabo podatkov iz besedil, pa tudi »učenje« pravopisa. Učencem bomo pri vseh predmetih ponujali različno zahtevna besedila glede na njihove bralne zmožnosti, aktualna in referenčna merila, močna in šibka znanja/veščine v zvezi z BP (formativno spremljanje in samoregulacija dejavnosti branja). Vse te dejavnosti so procesnega značaja in jih ni mogoče uresničiti že v enem šolskem letu. Ker pa smo jih lani dobro nastavili, je pričakovati, da bomo z letošnjo nadgradnjo dela dosegli napredek.
Napredek na področju branja z razumevanjem gre gotovo pripisati dejstvu, da smo pri pouku v veliki meri precej bolj zavestno in načrtovano uporabljali različne bralne učne strategije. Poleg tega smo z učenci delo sproti evalvirali, se o samem delovnem procesu in izdelkih pogovarjali ter se tako učili tudi na osnovi pogovora o tem. Tudi učitelji smo se pogosto posvetovali o uspešnosti posamezne bralne strategije, skupaj načrtovali, si pomagali in redno spremljali ter evalvirali svoje delo. Bili smo pripravljeni sprejeti izziv, da se za napredek učencev na področju bralnega razumevanja in dviga bralne pismenosti tudi sami učimo, poleg tega se nismo ustrašili novih nalog, ampak smo se jih lotevali pogumno in z vso odgovornostjo, kar se kaže tako v iskanju ustreznih metod dela kot tudi pri evalvaciji lastnega pedagoškega dela.