Osnovna šola Franceta Prešerna Črenšovci

Razvijanje pozornosti pri predšolskem otroku

 

Dobra pozornost otroku omogoči boljše poslušanje in razumevanje povedanega, zmožnost sledenja navodilom, učenje in še mnogo drugih stvari. Za otroke je pozornost zelo pomembna. Vpliva na otrokov razvoj, uspešnost in pripomore k uspešnim socialnim odnosom. Pozornost je na začetku kratka in izven otrokove kontrole. Čez čas pa se lahko otroci načrtno osredotočijo in čas, ki ga namenijo eni stvari ali aktivnosti, je vedno daljši. Otroci lahko svojo pozornost okrepijo z različnimi vajami. V povprečju naj bi otrok bil osredotočen od 2 do 5 minut pomnoženo z njegovo starostjo. Dvoletnik torej nekje med štiri in deset minut. Veliko je seveda odvisno od naloge oz. aktivnosti. Stvarem, ki ga zanimajo in v katerih uživa, bo seveda namenil več svoje pozornosti. Čas, ki ga bo namenil eni nalogi, je odvisen tudi od težavnosti. Na količino pozornosti pa vpliva tudi del dneva. Do petega ali šestega leta večina otrok razvije zmožnost nadziranja ravni aktivnosti. Aktivnostim se lahko zbrano posvečajo vsaj 20 do 25 minut. Vseeno se je potrebno zavedati, da se otroci razvijajo različno hitro, zato so te številke le okvirne.

Medtem ko nekateri otroci nimajo težav s pozornostjo in lahko sledijo določeni dejavnosti doma in v vrtcu, pa potrebujejo nekateri otroci malce več usmerjanja. Spodaj je naštetih nekaj iger oziroma dejavnosti, ki jih prilagajamo starosti otroka, s katerimi pri otroku povečujemo zbranost in pozornost:

  • različne sestavljanke in vstavljanke
  • nizanje kroglic na vrvico (izdelovanje verižic ipd.)
  • igre s kockami (Sestavljanje motivov, posnemanje motiva – starši sestavijo 1 lik iz npr. 5 kock ali plastičnih zamaškov, otrok naj lik ob modelu ponovi ipd.)
  • izdelovanje likov iz plastelina, slanega testa
  • reševanje labirintov (s pisalom od točke A do točke B)
  • povezovanje pik na listu, prerisovanje motiva
  • risanje po spominu (Na mizo postavimo nekaj predmetov. Po krajšem opazovanju naj jih otrok po spominu nariše)
  • iskanje razlik med slikama z istim motivom.
  • igra risanja po navodilu (Otroku narekujemo navodilo: Na sredino lista nariši drevo. Nad drevesom v desnem kotu nariši sonce ipd.)
  • namizne igre kot so Spomin, Domine, Človek ne jezi se, Črni Peter ipd.
  • igra Kaj slišim (Zberemo nekaj predmetov in otroku zavežemo oči. Z izbranim predmetom zaropotamo, otrok pa naj ugiba, katera stvar je zvok povzročila.)
  • igra Dobro poslušaj (Zgodbo pripovedujemo najprej z normalnim glasom, nato pa čedalje tišje. Na koncu zgodbo šepetamo že čisto potiho. Otroka smo pritegnili, če nam še vedno sledi.)
  • igra Kateri predmet manjka (Na mizo pred otroka postavimo npr. 5 predmetov, otrok naj zamiži in mi 1 predmet odstranimo. Otrok naj ugotovi, kateri manjka.)
  • igra Ponovi zaporedje (Iz različnih predmetov – barvni zamaški, kocke, sestavimo določen lik ali zaporedje. Otrok naj najprej dobro opazuje, nato pa naj sestavi enak vzorec).
  • igra Vroče – Mrzlo (Nekam v prostoru predmet skrijemo, otrok naj ga išče po naših navodilih – hladno, toplo, topleje, vroče, zelo vroče, bravo uspelo ti je.)
  • igre med vožnjo v avtu (Otrok naj opazuje okolico in naj skuša povedati čim več npr. živali, ki jih bo opazil na poti, avtomobilov rdeče barve ipd.).

 

Vaje za razvijanje pozornosti je koristno izvajati redno, preko igre in na zabaven način, saj bodo tako otroka bolj pritegnile kot sicer. Dobrodošla je tudi velika mera iznajdljivosti in povezovanje z interesi otroka (če ima otrok rad avtomobile, lahko npr. med sprehodom skušamo poiskati čim več avtomobilov znamke Renault ipd.). Vsakega otroka motivira uspeh in če mu bomo pomagali usmerjati pozornost na podrobnosti oziroma na detajle, bo pri teh vajah tudi bolj uspešen. Pri razvijanju pozornosti ima velik pomen tudi vztrajnost – pri izvajanju ene dejavnosti naj otrok z mislimi ostane pri njej in naj jo dokonča, nato pa si lahko izbere kaj drugega.

 

Vsekakor pa smo starši oziroma odrasli ljudje otroku najboljši zgled in model pri razvijanju ustrezne pozornosti pri otroku, zato se moramo seveda tudi mi držati nekaterih pravil:

  1. Bodimo umirjeni, ni nam potrebno ves čas nekam hiteti. Če bomo mi ves čas nemirni in bomo priganjali otroka, naj pohiti, mu ne bomo dober zgled.
  2. Otrok potrebuje jasno in stalno rutino. Le tako bo lahko vedel, kaj sledi in kaj lahko pričakuje, zaradi česar bo lahko tudi manj nemiren in bo lahko počakal na naslednjo aktivnost.
  3. Postavljanje meja in doslednost pri izvajanju le-teh otroku pomaga pri učenju odgovornosti, pravil ustreznega vedenja in razvijanju pozornosti.
  4. Otroku podajajmo jasna sporočila – najprej mu dajmo navodilo iz 2 korakov. Ko bo to naredil, ga pohvalimo, nato pa naj naredi še preostalo.
  5. Pustimo otroka do besede, in sicer, ko ga nekaj vprašamo, naj sam pove do konca. Vzemimo si čas in ga poslušajmo. Ko pa bo govoril starš, naj otrok posluša in naj ne prekinja pogovora.
  6. Posvetimo otroku dnevno vsaj pol ure naše neposredne pozornosti, takrat bodimo samo z njim. Vseeno pa naj se tekom dneva otrok nekaj časa igra tudi sam. Ne samo, da ne potrebuje neprestano naše animacije – zanj je dobro, da razvija lastne interese, lastno domišljijo in svoje strategije reševanja problemov, hkrati pa samostojno krepi tudi zbranost in pozornost.

 

Webster-Stratton, C. (2016). Neverjetna leta: priročnik za reševanje težav, namenjen staršem otrok, starih od 2 do 8 let. Ljubljana: UMco.

Harris O’Hanlon, L. (2013). How to Improve Attention Spans. Pridobljeno s https://www.parents.com/kids/development/intellectual/how-to-improve-attention-spans/

Marjanovič Umek, L., Kranjc, S., Fekonja, U. (2006). Otroški govor: razvoj in učenje. Domžale: Izolit.

Mravlje, F. (1999). Pozorno poslušanje z razumevanjem. Nova Gorica: Educa.

Accessibility