Karin Bakračevič, Oddelek za psihologijo FF UM

Je profesorica na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, kjer je tudi prodekanica za izobraževalno dejavnost. Diplomirala in doktorirala je s področja psihologije na Univerzi v Ljubljani. Predava predmete s področja razvojne in kognitivne psihologije, raziskuje kognitivni razvoj, razvoj samoregulacije in izvršilne funkcije pri otrocih, mladostnikih in odraslih, pa tudi vrsto kognitivnih treningov, ki bi ublažili pojave kognitivnega staranja. Razvoj in delovanje samoregulacije preučuje tudi pri otrocih s posebnimi potrebami. Svoje delo predstavlja na domačih in mednarodnih konferencah (npr. konference European Association for research on Learning and Instruction, European Conference on Educational Research, European Society for developmental Psychology…) ter v člankih v domačih in tujih znanstvenih revijah s področja psihologije ter vzgoje in izobraževanja. Sodeluje v več raziskovalnih projektih, vodila je slovenski del mednarodnih (evropskih) projektov s področja učenja učenja ter opolnomočenja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami; trenutno vodi projekt o prožnih oblikah učenja in poučevanja na Filozofski fakulteti. Aktivno je delovala v Centru za preučevanje vseživljenjskega učenja pri Evropski komisiji in kot evalvatorka evropskih Marie Curie projektov. Je članica programskega odbora Evropskega kongresa psihologov, ki bo leta 2021 v Sloveniji.

Izvršilne funkcije lahko opredelimo kot psihološke procese, ki so vključeni v zavestno kontrolo mišljenja, čustev in vedenja. Dolgo so jih raziskovali pretežno z nevropsihološke in kognitivne perspektive, v zadnjem desetletju narašča število raziskav izvršilnih funkcij na področju razvojne in pedagoške psihologije. Zametki izvršilnega funkcioniranja se pojavijo relativno zgodaj v razvoju, deloma že ob koncu prvega leta; večje razvojne spremembe nastopijo konec drugega in v začetku tretjega leta ter trajajo vse do petega leta. Nekatere izvršilne funkcije se razvijejo do adolescence, druge pa se razvijajo še v adolescenci in skozi odraslo dobo ter omogočajo samoregulirano vedenje. V glavnem torej izvršilne funkcije zajemajo sposobnosti načrtovanja, presojanja in odločanja ter uravnavanje oz. regulacijo vedenja. Analiza izvršilnih funkcij  v različnih raziskavah je izluščila (vsaj) naslednje faktorje: delovni spomin (npr. obseg neposrednega pomnjenja), fleksibilnost (menjavanje strategij, mentalnih setov…), inhibicija (zadržanje prvotne reakcije/odgovora, da najdeš ustreznejšega) in monitoring (sledenje lastni kog. aktivnosti)… V predstavitvi bomo omenjene ugotovitve povezali s šolo in preučili povezave s samoregulacijo učenja.