OPIS DELAVNIC NA MEDNARODNEM SIMPOZIJU

Samanta Baranja

NASLOV: ŠUNES MAN? ME DEGJOSH? ČUJEŠ LI ME? SLIŠIŠ ME? KAKO POSTOPATI, KO IMAMO V RAZREDU VEČJEZIČNOST?

Opis: Na delavnici si bomo najprej ogledali kratki film, ki prikazuje prihod otroka v šolo; gre za otroka, katerega materni jezik ni jezik večinskega prebivalstva. Razmislili bomo o vzrokih za posamezno vedenje vseh vključenih akterjev in o tem, kako bi le-ti lahko postopali drugače. Udeleženci bodo imeli možnost predstaviti svoje izkušnje na področju zagotavljanja spodbudnega učnega okolja, ki promovira razvoj otrokovega maternega jezika in spoznavanje drugega jezika. Spregovorili bomo o dejavnikih, ki uspešno vplivajo na učenje drugega jezika in strategijah, ki otrokom omogočajo sprejemanje in spoštovanje vseh jezikov ter kultur.

Irena Potočar Papež, univ. dipl. ped. in prof. slov., predavateljica, motivacijska govornica in avtorica knjig

Peresa, s. p.

NASLOV: NAVDUŠITI, NE RUŠITI

Učna vsebina v šoli je predpisana. Vsebinski program v vrtcu prav tako. Na delavnici pa bomo pogledali, kako lahko pedagoški delavci vse to oplemenitimo in osmislimo za celosten otrokov razvoj. Naredili bomo nekaj vaj, s katerimi otroku lahko pomagamo tlakovati pot za njegov nadaljnji razvoj in najboljšo različico sebe. »Učilni zidani« (beri: šoli, vrtcu) bomo dodali nekaj zidakov, s katerimi bodo lahko posamezniki gradili svojo pot, da se bodo kasneje v življenju zavedali razlike med preživeti in živeti. Saj je prav pozitivna naravnanost tista, ki človeku omogoča radost bivanja, s katero navdušuje tudi druge.

Slavka Nerad

NASLOV: UČITELJ SEM, KAJ PA SEDAJ?

V proces učenja sta vključena učenec in učitelj. Zato se bomo v delavnici malo dotaknili nas samih. Poskušali bomo odgovoriti na vprašanje, kdaj se proces učenja pravzaprav začne, kateri so tisti dejavniki, ki na njega vplivajo in ali je to za nas služba ali poslanstvo?

Kakšne predstave imajo o nas otroci, še preden stopimo v razred? Vsak bo iz svoje prakse lahko marsikaj povedal.

Ker pa je šola vključena v širši družbeni prostor, je učitelj tisti, ki predstavlja vez med starši,  učenci in širšo lokalno skupnostjo.

Iz svoje prakse Vam bom poskušala predstaviti nekaj primerov, ki so se pri meni izkazali za pozitivne in so se obdržali več let.

Bodite pogumni pri odkrivanju samega sebe, saj sem prepričana, da boste sami pri sebi marsikaj odkrili in Vam bo lahko v pomoč pri Vašem delu in poslanstvu.

Vabim Vas, da stopimo na to pot skupaj.

Mirjam Bregar, prof. spec. in reh. ped., Daša Könye, univ. dipl. psih., Andreja Živko-Rožman, prof. spec. in reh. ped.

NASLOV: USTVARJANJE VKLJUČUJOČEGA OKOLJA-PROJEKT STROKOVNI CENTER POMURJE

Delavnica  je namenjena vsem, ki bi radi obogatili svojo pedagoško prakso z nekaterimi sodobnimi pristopi, ki nagovorijo potrebe vseh otrok, še posebej potrebe otrok s posebnimi potrebami.

Udeleženci bodo na delavnici spoznali aktivnosti uvodnih rutin, gibalnih odmorov, vaj socialnih veščin in samoevalvacije, ki jih bodo tudi sami preizkusili.

Simona N. Bokan, univ.dipl.soc.del.

NASLOV: KOMUNIKACIJA V ODNOSU  –  VZGOJITELJ IN OTROK

Pri komunikaciji je pomembno predvsem dvoje: pozitivna naravnanost in iskrenost v odnosu.

Verbalna komunikacija – besedno izražanje, povemo svoje mnenje, dajemo opazke itd.

Neverbalna komunikacija – veliko povemo s telesom, s pogledom, s kretnjami, držo telesa (z zamahom itd.); strokovnjaki govorijo, da je več kot 70 %  celotne komunikacije neverbalna komunikacija.

NASVETI ZA DOBRO KOMUNIKACIJO

ZNATI SLIŠATI IN POSLUŠATI – ko nam nekdo pripoveduje ni dovolj, če samo poslušamo, znati moramo slišati. Med gledati in videti ni vedno enačaja.  

NE VNAPREJ OBSOJATI – dati sogovorniku možnost, da obrazloži, pove čemu in kako

ZNATI OPAZOVATI – bodimo odprti, opazujmo, zaznavajmo okolje okoli sebe, prosto in čas in ljudi

ZNATI POSTAVLJATI MEJE (najprej sebi) – sami si postavljamo meje »kako daleč gremo« v odnosu, ob tem pa ne smemo pozabiti, da v odnosu zadovoljujemo tudi svoje potrebe (ljudje imamo več različnih potrebe in jih delimo na primarne (po hrani, varnosti ..) in sekundarne (po raziskovanju, svobodi..) 

ZNATI LOČITI POMEMBNO OD NEPOMEMBNEGA – ljudje veliko govorimo, potrebno pa je izmed vsega povedanega izluščiti kaj je zares pomembno in kaj je odvečen balast (natolcevanja..)

BITI ISKREN IN POZITIVEN V ODNOSU – v odnos vstopamo s pozitivnim namenom in naravnanostjo (če lahko bom pomagala…) in ne s figo v žepu (da slišim kaj se jim je zgodilo, da si napasem radovednost ob tem in se naslajam ob nesreči drugih).

POHVALA in manipulacije s tem tako zaželjenim pojmom!

Kazen/pohvala – čemu služita? Ali jih uporabljamo?