Jožef Magdič, dr.med., spec. nevrologije

Oddelek za nevrološke bolezni

Univerzitetni klinični center Maribor

Ljubljanska 5

2000 Maribor

jozef_magdic@yahoo.com

Povzetek

Razširjenost in dostopnost sodobnih elektronskih medijev odpirata nove možnosti in tudi izzive pri učenju. Osnovni mehanizmi učenja se v naših možganih niso spremenili, se je pa z obilico informacij, ki smo jim izpostavljeni, spremenil način učenja. Tako postaja vse bolj pomembna presoja, katere informacije so pomembne in bistvene in kaj je le šum v sporočilu. Otroci in mladostniki zaradi samega razvoja živčevja, ki se odvija vse tja do 20. leta, so zato bolj podvrženi nezavednemu učenju in iz množice podatkov težje razločijo, kaj je pomembno in kaj ne. Zagotovo na učenje veliko vplivata tudi motivacija in sistem vrednost, saj v moderni družbi spremljamo premik od čustvenega k materialnemu.

V prispevku je prikazan pogled na proces učenja iz vidika nevroznanosti in kako se s tem v digitalni dobi soočamo starši in učitelji. Temeljne zakonitosti učenja ležijo v ustvarjanju učinkovitih povezav v možganih, kjer so poleg samega ponavljanja aktivnosti zelo pomembni pozornost, asociacije in čustvena  izkušnja.

Dostop do informacij je danes skoraj neomejen. Odrasli se moramo zavedati, da otroke in mladostnike učimo navad, da jim pokažemo pot in meje. Poleg znanja, določene količine informacij, morajo osvojiti tudi ustrezne veščine, spretnosti, ki so pomembne za življenje. Učiti jih je potrebno kritične presoje in razmišljanja, izbire in uporabe podatkov, pa tudi evalvacije lastnih dejanj, samorefleksije. Vsi ti procesi možganom niso prirojeni, gre za priučene veščine, ki jih morajo pridobiti z odraščanjem.

Poznavanje delovanja živčevja je temelj za razumevanje procesov učenja. Splošni principi so lahko uporabni za večino, pristop na individualni ravni pa pokaže, da je načinov učenja lahko več. Sposobnost možganov za vseživljenjsko učenje, ustvarjanje novih povezav, tudi okrevanje po okvari živčevja, nam ponujajo izzve za raziskave in pomoč posamezniku.

Življenjepis

Avtor je zdravnik, specialist nevrologije, ki se je nad področjem nevroznanosti navdušil že v času dodiplomskega in podiplomskega študija na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dela kot specialist nevrologije v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor in je predavatelj ter mentor študentom medicine in fizioterapije, nenazadnje tudi oče dveh najstnikov. Poznavanje delovanja živčevja je temelj njegovega dela v klinični nevrologiji, vsakodnevni izziv pa mu predstavljajo patološki vzorci funkcij živčevja, ki se odražajo v boleznih in motnjah. Spoznanje, da so naši možgani podvrženi obilici informacij, da se učimo na zavedni in nezavedni ravni, ga spodbuja k ozaveščanju o boleznih, ranljivosti, pa tudi sposobnostih okrevanja možganov.