PREDAVATELJICA:

Andreja Holsedl je univerzitetna diplomirana psihologinja, licencirana športna psihologinja in ena izmed vodilnih strokovnjakov na področju praktične športne psihologije v Sloveniji. Deluje v ekipi štirih športnih psihologov, ki že več kot 20 let nudijo strokovno podporo pri psihološki pripravljenosti vrhunskih in mladih športnikov ter tako soustvarjajo napredek in uspehe slovenskega športa. Zaupalo jim je že več kot 960 športnikov, več kot 110 ekip in skupin, 68 olimpijcev, delovali so v 48-ih športih. Skozi individualna svetovanja, delavnice, predavanja, izobraževanja, različne programe in projekte sodelujejo s:

• Športniki vseh kakovostnih ravni in športnih panog: pomagajo jim do izboljšanja njihove psihološke pripravljenosti (višje in trdnejše motivacije, stabilnega samozaupanja, boljše koncentracije, boljše kontrole čustev, boljšega soočanja s stresom, odkrivanja vzrokov za slabše nastope in iskanje rešitev, lažjega odločanja, učinkovitejšega usklajevanja šole in športa ipd.) ter posledično do boljšega nastopanja in rezultatov. Pri mladih se zavzemajo za celosten osebnostni razvoj in napredek v športu, šoli in življenju. Pri vrhunskih športnikih pa je v ospredju iskanje rezerv za doseganje ali vzdrževanje vrhunskih rezultatov.
• Trenerji: pomagajo jim pri razumevanju vplivov psihološke pripravljenosti na športnika, posrednemu vplivu na razvoj boljših psiholoških lastnosti pri športniku, razvijanju spretnosti vodenja in komunikacije ter strukturiranju najbolj ugodnega športnega okolja.
• Starši: pomagajo jim pri usmerjanju in vodenju otrok športnikov.
• Športnimi klubi in zvezami: pomagajo jim soustvarjati sistem, ki vodi k zastavljenim ciljem kluba ali zveze in v skladu s tem pripravljajo različne programe in projekte.
• Splošno javnostjo: izobražujejo, ozaveščajo in učijo o pomembnosti dobre psihološke pripravljenosti, povečujejo njeno razumevanje in razumevanje njenega vpliva na nastop in rezultat.

Andreja se je dolga leta na profesionalni ravni ukvarjala s cestnim kolesarstvom, nato pa se takoj po zaključku študija psihologije podala na samostojno pot športne psihologinje. V 8-ih letih je delovala je v vseh športih, največ izkušenj pa ima s športniki iz nogometa, smučarskih skokov, tenisa, juda, atletike, košarke, lokostrelstva. Pri svojem delu uporablja vedenjsko-kognitivno terapijo, ki je znanstveno potrjeno najbolj učinkovita pri delu s športniki in pri problematiki, s katero se sooča večina dijakov mladostnikov. Sodeluje z večino slovenskih športnih gimnazij, kjer skrbi za psihološko pripravljenost dijakov športnikov, kar vključuje skupinske delavnice za osnove športnega življenja (vrednote, samodisciplina, ambicioznost in cilji, organizacija časa, usklajevanje šole in športa …) in individualno svetovanje za pomoč pri napredku v športu (zmanjševanje nihanj, razlik med treningom in tekmo, izboljševanja različnih psiholoških lastnosti, spreminjanje stresnega razmišljanja …), pri učenju  (motivacija za učenje, vztrajanje pri učenju, ohranjanje koncentracije, učinkovite tehnike učenja, trema pred testom, ustnim spraševanjem, predstavitvijo …) ali pri drugi problematiki (družinski odnosi, komunikacija, odnosi v razredu …).

www.sportni-psiholog.si 

andreja@sportni-psiholog.si

POVZETEK:

Današnji čas, v katerem so vse bolj in bolj kot kadarkoli prej pomembni dosežki, uspehi in stalno dokazovanje, se že na vseh ravneh – še posebej v šolskem kontekstu – približuje vrhunskemu športu. Tam ni dovolj, da trening zgolj opraviš, da na tekmi samo sodeluješ, da po treningu počneš kar te je volja … Ne, pomembno in nujno je, da trening opraviš najboljše ali celo boljše kot konkurenti, da na tekmi z rezultatom dokažeš kam sodiš, dosežeš svoja pričakovanja in pričakovanja drugih, skratka da delaš čisto vse, kar se delati da. Če preslikamo zgodbo v šolski kontekst, lahko opazimo podoben trend razmišljanja – dobiti moram dobro oceno, saj je le-ta dokaz mojega znanja ali celo sposobnosti. Tako si mnogo učencev in dijakov nalaga breme rezultata, namesto da bi se osredotočili na proces, učenje, znanje. Seveda slika ni tako enoznačna in tako kot so si učenci in dijaki različni, so si različne tudi problematike, s katerimi se ukvarjamo pri individualnem svetovanju v šolah. Na predavanju bomo govorili o najpogostejših težavah dijakov v šoli in primerih dobre prakse pri reševanju: a) motivacija za začetek učenja, b) koncentracija in samozaupanje za vztrajanje pri učenju, c) kontrola stresa in čustev pri preizkusih znanja. Pomembno je, da kot ustvarjalci in spremljevalci šolanja te težave pravočasno in pravilno prepoznamo, jih razumemo in na njih vplivamo. Le tako bomo učence opremili z znanjem, ki presega in dopolnjuje osnovno vsebino učnega kurikuluma ter ustvarja podlago za soočanje s kasnejšimi izzivi v življenju. Namreč, če jih bomo naučili postavljanja realnih ciljev, umirjenih pričakovanj vezanih na izvedbo, ne na rezultat, dobre organizacije časa, samodiscipline, vzdrževanja koncentracije, aktivnega učenja, zaupanja vase, kontrole stresnega mišljenja, koristnega samogovora, kontrole čustev itd., potem se nam za njihovo prihodnost ni treba bati. Tudi oni bodo opremljeni s tem znanjem lahko mnogo bolj samozavestno korakali proti izzivom odraslega življenja.