ČLANI DELOVNEGA TIMA: Majda Frančič, vodja tima, Marija Horvat, ravnateljica, Nataša Čeh, Metka H. Černjavič, Drago Meglič, Gabrijela Novak, Karmen Škafar, Zdenko Temlin, Stanka Zver, Vlado Žalik.

PRIDRUŽENI ČLANI TIMA:
Jelka Pal, Vida Dugar, Leon Vreča, Karmen Zadravec, Mirjam Törnar, Bernarda Zver, Sonja Gjerkeš, Ščančar, Tibor Frančič, Slava H. Sapač, Nataša Litrop, Romana Glavač, Nataša Brežnik.

1. DELOVNO SREČANJE TIMA ZA DIDAKTIKO PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA NA OŠ FRANCETA PREŠERNA ČRENŠOVCI,
27. 10. 2009

Vodja tima, Majda Frančič, je ob diaprojekcijski predstavitvi seznanila vse prisotne z osnovnimi pojmi: formativno spremljanje znanja, novi načini preverjanja in ocenjevanja, diagnosticiranje predznanja, močna in šibka področja pri znanju posameznega učenca, delovne in predstavitvene mape učencev, avtentičnost in inovativnost nove kulture preverjanja in cenjevanja, personalizacija pouka, diferenciacija poučevanja učitelja, različne metode in strategije učenja …
Ob izkušnjah lastne prakse in prakse ostalih članov tima je poudarila prednosti novega načina preverjanja in ocenjevanja, rezultate preteklega dvoletnega dela na naši šoli in izpostavila zlasti osrednjo vlogo vsakega posameznega učenca (učenec kot pravi subjekt vzgojno-izobraževalnega procesa); glede na prilagojenost stilu učenja posameznega učenca so rezultati znanja vidno boljši, povečana je odgovornost do lastnega dela in znanja (učenec je odgovoren za znanje, učitelj mu ponudi le različne metode in strategije, na poti učenja pa ga spremlja kot motivator, preverjevalec, usmerjevalec …), kar pomeni, da učitelj in učenec skupaj hodita po poti učenja do končnega učenčevega znanja; učitelj zasleduje učenčeva močne področja in išče učenčevo znanje, talente, sposobnosti, nadarjenost; v ta proces skupnega učenja pritegneta učitelj in učenec tudi starše, ki postanejo bolj aktivni pri učenčevem samostojnem domačem delu. V tako naravnanem vzgojno-izobraževalnem procesu so učeči vsi trije: poleg učečega se učenca tudi učitelj (uči se od učenca, z njim tudi strokovno raste), ki pa ni več predavatelj, temveč ustvarjalni učitelj, ki je rad učitelj; ob njiju pa tudi starši.
Tak način dela zahteva veliko mero objektivnosti, (samo)kritičnosti (kritični prijatelj) in evalvacije dela.

Cilji FS znanja in učenja na naši šoli v šolskem letu 2009/10:

1. izhajamo iz učenca, upoštevamo UN, standarde znanja, kompetence;
2. individualizacija, diferenciacija in PERSONALIZACIJA POUKA;
3. UČENJE UČENJA – HODIMO Z UČENCEM (z njim načrtujemo, spremljamo, evalviramo … njegovo učenje in znanje);
4. učencem ponudimo aktivne metode učenja, različne strategije učenja, VŽN-strategijo, stile učenja … in jih usposabljamo za učenje, prilagojeno njihovemu učnemu stilu;
5. z učencem dosegamo višje ravni znanja in večjo odgovornost do lastnega dela in učenja, znanje pa je vseživljenjsko;
6. z učencem diagnosticiramo njegovo (pred)znanje in ga učimo (samo)regulacije lastnega učenja ter na osnovi močnih področij izboljšujemo učenčeva šibka področja;
7. učencem omogočimo, da so res pravi subjekti v učnem procesu;
8. z učencem razvijamo odprto in kritično komunikacijo, vlogo kritičnega prijatelja;
9. ustvarjalno poučevanje in oblikovanje lastnega stila poučevanja in učenja;
10. s pomočjo nove kulture preverjanja in ocenjevanja znanja in učenja želimo izboljšati tudi vzgojno problematiko (zmanjšati nasilje).

Akcijski načrt FS znanja in učenja na naši šoli v šol. letu 2009/2010:

1. ponujena roka strokovnega sodelovanja sodelavca »mentorja«;
2. strokovna izobraževanja, seminarji;
3. timsko načrtovanje aktivnosti glede na poučevanje: posebej 1. triada, 2. triada, 3. triada in posebej »sorodna« predmetna področja, npr. po aktivih (jezikovni, naravoslovni …);
4. aktivnosti se izvajajo pri pouku, dopolnilnem in dodatnem pouku, izbirnih predmetih, dodatni strokovni pomoči, pripravah na tekmovanje, interesnih dejavnostih, na razrednih urah, pogovornih urah, tudi s starši;
5. različne aktivnosti: predstavitve dobre prakse (delovna srečanja, izmenjava izkušenj, predstavitve aktivnosti, spoznanja in ugotovitve, potrebne oblike pomoči, (kreativne) premišljevalnice, (samo)vrednotenje, evalvacije, izdelava individualnih učnih načrtov …);
6. FS učenja preko učenčevega domačega dela, nalog;
7. okrepljena vloga aktivov na šoli;
8. pisanje in objava strokovnih člankov;
9. sodelovanje z referati na različnih strokovnih posvetih;
10. širjenje dobre prakse na ostale učitelje na šoli in izven nje.