Kakovost našega življenja in kakovost našega učenja sta odvisni od kakovosti našega razmišljanja. Le-to pa ni odvisno od naše inteligence – ker je razmišljanje veščina. Če se ga naučimo in vadimo, postanemo spretni misleci-razmišljevalci in bolj pripravljeni na izzive 21. stoletja v globalni družbi.

Odrasli otrokom velikokrat svetujejo, naj začnejo razmišljati, naj premislijo, naj se česa spomnijo…, ne znajo pa jim povedati, KAKO naj to naredijo. In od diplomantov, ki jih sveže zaposlijo v službah, pričakujejo, da bodo kar bruhali ideje, razmišljali divergentno, fleksibilno in fluentno ter znali sodelovati. Žal je po 12-16 letih utrjevanja izključno kritičnega in konvegentnega razmišljanja ter poudarka na pomnjenju informacij to težko doseči.

Družba namreč otroke uči kritičnega načina razmišljanje (ocenjevanje, analiziranje, logika; resnica, ki običajno izhaja iz lastne percepcije in lastne logije), šola jim podaja informacije (podatke, dejstva, znanje, izkušnje, konvergentno razmišljanje (samo en odgovor je pravilen, črno-belo gledanje: prav ali narobe), zelo malo pa v šolskem sistemu spoznavajo orodja ustvarjanja novih, koristnih alternativ, konceptov, idej; oblikovanja novih možnosti, priložnosti in izboljšav; ter zaznavnega razmišljanja, ki prepozna lastno resnico kot omejeno ter se potrudi gledati tudi iz drugega zornega kota in se postavi v čevlje nekoga drugega.

Na konferenci bomo predstavili program ‘Usposabljanje za poučevanje razmišljanja v šolah po de Bonovi metodi CoRT’ in pokazali, kaj smo štirim generacijam od leta 2011 (na)učili učitelje (psihologe, šolske svetovalne delavce, knjižničarje, ravnatelje …), ki vodijo Krožek za razmišljanje vsaj eno uro na teden na svoji ustanovi. Otroke/učence/dijake/študente učimo orodij razmišljanja, ki jih bodo le-ti lahko uporabili v vseh življenjskih situacijah, da bodo znali izstopiti iz rutinskega razmišljanja vsakič, ko je to potrebno, ter razmišljali bolj učinkovito, ustvarjalno, domiselno in sodelovalnoGre za strategije razmišljanja, ki jih lahko takoj in neposredno prenesemo tudi v poučevanje pri svojem lastnem predmetu ter pri ostalih oblikah razmišljanja in komunikacije tako v službenem kot zasebnem času.

Predavateljica in trenerka de Bonovih orodij razmišljanja

Mag. Nastja Mulej (1972, Maribor), je univ. dipl. ekonomistka, univ. dipl. sociologinja in magistra komunikologije. Je edina licencirana trenerka de Bonovih orodij razmišljanja v Sloveniji za tehnike:

• Šest klobukov razmišljanja – za učinkovito in sistematično timsko razmišljanje,
• Lateralno razmišljanje – za generiranje velikega števila svežih idej,
• Enostavnost – lateralna orodja za boj proti vsakodnevni zapletenosti
• in CoRT – za poučevanje razmišljanja v šolah (ena od dveh učiteljic).

Nastja je tudi prevajalka istoimenskih de Bonovih knjig v slovenščino (2005, ’06, ’12, ’14, ’15) ter knjige Priročnik za pozitivno psihologijo.

V preteklih letih je izobrazila več kot 10.000 ljudi, vodila več kot 500 delavnic, delala za več kot 100 podjetij, govorila na več kot 100 konferencah, učila na več kot 60 vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Delala za več kot 100 podjetij in več kot 60 vzgojno-izobraževalnih ustanov, predavala na več kot 100 strokovnih in znanstvenih konferencah doma in v tujini. Vse reference tukaj (za vzgojno-izobraževalne ustanove poglejte proti dnu strani).

V šolskih letih 2012/13, 2013/14 in 2014/15 sta na šestmesečnem (48-urnem) usposabljanju CoRT-a skupaj z mag. Bojano Tancer (ki bo v kratkem na to temo tudi doktorirala) v Mariboru, Ljubljani, Divači (za Primorsko), Slovenskih Konjicah in Celju usposobili 138 šolnikov iz 93 izobraževalnih ustanov za vodenje Krožkov za razmišljanje na svojih ustanovah (CoRT 1 in 4) ter še dodatno 330 iz 184 ustanov za CoRT 1. Letos nadaljujeta z 22-imi šolniki v Ljubljani in Celju, ter s celotnimi kolektivi štirih osnovnih šol. Vse medijske objave o njenem delu tukaj.