Z učenci – člani ŠSU in ŠOP od 4. do 9. razreda, smo izvedli delavnico, Moje razmišljanje o MIRU in ODPUŠČANJU.

Namen:

Učenci preko svojega razmišljanja in razmišljanja sošolcev prepoznajo vsebine univerzalnih vrednot.

Potek:

• Razgovor o uresničevanju univerzalnih vrednot v družini in šoli.
• Svoja razmišljanja zapišejo na list, kjer pripravimo plakat.

Razmišljanja učencev:

MIR:

• Mir mi pomeni zelo veliko, saj mi zagotavlja, da se počutim varno. Mir potrebujem, ko berem knjige. K miru v družini prispevam tako, da se čim manj prepiram. Osebni mir dosegam tako, da se umirim in se ne kregam.
• Mir je pomembna vrednota. Mir v družini mi pomeni, ko se ne prerekam s starši in je vzdušje sproščeno in mirno. Ker se mi to zdi zelo pomembno, mir dosegam tako, da sem potrpežljiva, pomagam in opravljam svoje dolžnosti.
• Nekako velja, da se red vedno vrača k neredu, oz. da bo na koncu vedno nered. Pri miru in nemiru pa se mi zdi ravno obratno. Na koncu vsake vojne, katastrofe, še tako velike, bo zagotovo čez čas spet zavladal MIR.
• Mir zame pomeni veliko. Rabim ga pri učenju in v vsakdanjem življenju. Najbolj rabim mir v svoji notranjosti, torej moj osebni mir. To pomeni, da bom med prijatelji, učenjem, družino mirna in se ne bom z vsemi skregala. Dosežem ga z glasbo in z druženjem ali pa se sprostim v naravi. Vsak rabi mir.
• Mir doživljam v družini, razredu… V družini doživljam mir takrat, ko se med seboj dobro razumemo, se imamo radi. V razredu ga doživljam, ko se ne prepiramo. Notranji mir doživljam tako, da se umirim in sprostim.
• Mir v družini doživljam, če se ne prepiramo. K temu miru pripomorem tako, da pomagam in ubogam. Mir v šoli doživljam z dobrimi medsebojnimi odnosi.
• Mir v družini doživljam tako, da se med sabo razumemo in se imamo radi, se ne prepiramo in ne pretepamo.. Mir v šoli doživljam tako, da sem tiho, ko se učimo ali kaj pišemo in se s sošolkami in sošolci ne prepiram. Notranji mir dosežem s sproščanjem.
• Mir mi pomeni zelo veliko. Če sem miren, gledam na svet drugače. Vse je lažje in lepše. Sem vesel.
• Mir mi je všeč. Lahko ga dosežemo v šoli, v družini, po celem svetu pri vseh ljudeh. V miru se lažje učimo in si več zapomnimo. Mir je pomemben za vse ljudi.
• V družini in oddelčni skupnosti dosegamo mir tako, da se ne prepiramo in ni fizičnega nasilja. To rešujemo tako, da se ob težavi lepo v miru pogovorimo. Če pa že pride do prepira, pa je pomembno, da si med seboj odpustimo.

ODPUŠČANJE:

• Odpuščanje mi pomeni veliko. Če ne bi odpuščali, ne bi bilo notranjega miru.
• Odpuščanje mi zagotavlja notranji mir. Ko se skregam z mamo, mi vedno odpusti. Odpusti mi tudi, če naredim kaj narobe. Tudi sama lahko odpustim.
• Odpuščanje mi prinaša mir. Odpustiti je težko, saj nimamo poguma reči oprosti. Včasih pa se nam ne zdi vredno odpustiti nekomu, ki nas je prizadel. Odpuščanje je zelo pomembno, saj nam ta jeza, ki jo skrivamo v sebi prinaša nemir.
• Mir je odpuščanje. Odpuščanje je mir. Da nekomu ne odpustiš, ti ne prinaša notranjega miru, saj ti misel na to ne da miru. Tudi neodpuščanje med državami je prineslo marsikatero vojno.
• Odpuščanje je vrednota, ki jo dosežeš s svojim notranjim mirom. Včasih pa le določeni osebi ne moreš odpustiti, če te prizadene vedno znova in je dobra s tabo samo takrat, če kaj rabi.
• Odpuščanje je lastnost, ki je nimamo vsi. Če komu kaj slabega storim, se opravičim in oseba mi včasih odpusti, včasih pa tudi ne. Odpuščanje je pomembno za naš odnos.
• Če mi kdo stori kaj žalega, mu odpustim in ne mislim na njegovo dejanje. Če si med seboj odpuščamo, nam bo vsem lepše. Odpuščaj in pozabi!
• Ko se s kom v družini skregam ali naredim kaj žalega, se opravičim in ponavadi mi drugi odpustijo. Podobno je tudi v šoli.

Ana Petek, varuh etike in vrednot na šoli

Delavnica: Moje razmišljanje o MIRU in ODPUŠČANJU